Naj se Vam najprej predstaviva. Rojena sva oba v Celju, torej Celjana, ki so se jima nekega dne poti prekrižale in sta vsak na svoj način začutila, da lahko pomagata drug drugemu in s tem posredno tudi ostalim, ki jih poznava, ali pa srečujeva na najinih poteh. Ernest, ki to pišem, sem delovni invalid s poškodbo desne roke, Borko pa je slep, ali bolje povedano on ne vidi ni pa slep, marsikdo je lahko slep, če ravno vidi. Vendar naju to ne ovira, da ne bi snovala in realizirala projektov, ki se zaradi najinih posebnih potreb marsikomu zdijo neizvedljivi.

Sam bom letos star šestdeset let, Borko pa je petnajst let mlajši. Najprej kaj imava skupnega, rada sva v naravi, rada imava samoto in seveda tudi ljudi, živali, skratka Božje stvarstvo. Na najinih potovanjih za vse poskrbi Bog, nič nama ne manjka, tako da lahko dajeva tudi drugim. Več o naju pa boste izvedeli iz najinih sestavkov o potovanjih, ki sva jih opravila v teh letih in nekaj jih najdete na blogu, ter seveda iz fotografij, ki jih je skoraj toliko, kot prehojenih kilometrov.

Od leta 2003 sva tako vsako leto realizirala zastavljene cilje: leta 2003 sva se odpravila peš iz Celja do Kopra, naslednje leto sva se odpravila na 1000 kilometrov dolgo pot od Pirenejev do Atlantika - v tem sklopu sva prehodila slovito špansko romarsko pot Camino, leta 2005 sva se prvič odpravila na 1200 kilometrov dolgo Pot kurirjev in vezistov NOV Slovenije, leta 2006 sva prehodila Slomškovo pot, leta 2007 ponovno Pot kurirjev in vezistov NOV Slovenije, leta 2008 pa sva načrtovala, in seveda tudi izpeljala, svojo pot po državnih mejah Slovenije in projekt poimenovala »Objemi Slovenijo«, z njim pa sva obeležila predsedovanje Slovenije Evropski uniji.

Vse te poti sva prehodila »v enem kosu« (psiho-fizične priprave potekajo vse leto med dvema projektoma), dnevno povprečno prehodiva 40 kilometrov, večinoma prenočujeva v naravi, bistveno pa je seveda sporočilo najinega udejstvovanja: sva družbeno angažirana in s svojim delovanjem ljudem –poenostavljeno povedano - prinašava sporočilo optimizma, zaupanja v življenje, sprejemanja drugačnosti, ljubezni do narave. Odzivi ljudi, ki jih srečujeva na najinih poteh so izjemno pozitivni, deležna pa sva bila tudi precej medijske pozornosti. Želiva si, da bi najina sporočila dosegla čim več ljudi.

Na najinih poteh živiva zelo skromno; do dvakrat na teden (predvsem iz higienskih razlogov) prespiva v prenočiščih, sicer pa v naravi, kuhava si v glavnem sama.V letu 2009 sva izpeljala nov projekt "Z Braillom po Sloveniji 2009". Prehodila sva Pot kurirjev in vezistov NOV Slovenije, ki je v letu 2009 praznovala 40. obletnico, pot sva še podaljšala za nekaj kilometrov in prišla do Kopra. Po poti sva obiskala vseh 9 medobčinskih društev slepih in slabovidnih Slovenije, kjer sva predala pisma, poslanice predsednika Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije (ZDSSS). Na pot sva krenila v petek 15.5.2009 v Murski soboti, v Koper pa sva prišla v sredo 24.6.2009, več o tem projektu lahko preberete v rubriki "Projekti".

Zahvaljujeva se vsem, ki ste se odzvali na prošnjo za finančno podporo.
Vsem sva izredno hvaležna saj nama je Vaša podpora omogočila uresničitev najinega projekta. Najlepša hvala.

V letu 2010 je planiran nov projekt "Od Celja do Santiaga ter naprej do Atlantika".
Tokrat grem na pot sam, saj ima Borko druge obveznosti in bo "preskočil" letošnji projekt. Pot je dolga okrog 3.000 km, planiran datum odhoda je 1.5.2010.

Spodaj, je objavljena prošnja za finančno podporo, ki bi pripomogla k uresničitvi projekta 2010, vljudno vas pozivam, da preberete prošnjo. Vnaprej se zahvaljujem vsem dobrim ljudem, ki boste pripravljeni ponuditi svojo pomoč, hvala vam.

Ernest Večko in Borko Kregar